Minulo soboto, dan pred 25. obletnico prihoda na trenersko klop
Manchester Uniteda, je Alex Ferguson doživel posebno čast. Prvič v 101-letni zgodovini Manchester Uniteda je tribuna kultnega stadiona
Old Trafford dobila ime po (posebnem) človeku. Po Alexu Fergusonu seveda. Prihodnje leto si škotski strateg, oče Manchester Uniteda, obeta še svoj kip. "
Prispevek Alexa Fergusona Manchester Unitedu je izjemen, čudoviti stadion Old Trafford pa je testament njegovih sposobnosti in uspeha," je ob tej posebni priložnosti dejal izvršni direktor kluba
David Gill in poudaril že znano - Sir Alex Ferguson je najuspešnejši britanski trener vseh časov. To je bil tudi eden redkih trenutkov, ki jih Ferguson pri Manchester Unitedu ni imel pod svojim nadzorom. Pedantni 69-letnik, prva avtoriteta Manchester Uniteda, za ceremonijo in počastitev svojega trenerskega dela namreč sploh ni vedel in je, to se mu sicer zgodi le redko, končno pokazal presenečen izraz na svojem obrazu.
Od leta 1986, ko ga je tedanji direktor in še dandanes njegov veliki zagovornik
Bobby Charlton po vseh mukah le zvabil v United, je Ferguson osvojil reci in piši kar
37 lovorik! V klub je prišel v obdobju, ko je bil angleški nogomet zaradi tragedije Heysel izoliran od Evrope, ga po uvodnih letih porazov in učenja dvignil med najboljše na svetu in ga tam tudi zadržal. "
Če se spomnim svojega prvega poraza? Seveda se ga spomnim, bilo je nič proti dva," se svojih težkih začetkov na klopi Manchester Uniteda spominja Ferguson, ki si je v četrt stoletja seveda nakopal številne sovražnike. A za Fergusona je bil vsak poraz, vsaka zaušnica priložnost za novo
učenje. In več kot očitno je, da se je Ferguson v vseh teh letih ogromno naučil. Preživel je dominacijo Liverpoola, evropsko izolacijo angleškega nogometa, Milanovo oziroma italijansko ero, milijardni Chelsea, Erica Cantonaja, Davida Beckhama in Cristiana Ronalda, preživel bo, v to dvomi le malokdo, tudi vzpon "arabskega" Manchester Cityja. In, ja, v vsem tem času je pridobil tudi nešteto
simpatizerjev in
oboževalcev.
Kako? Na to vprašanje povsem natančnega odgovora ni našel še nihče. O Alexu Fergusonu je bilo v zadnjih 25 letih sicer izrečenega in napisanega ogromno, pa vseeno kronistom
formule njegovega uspeha ni uspelo razvozlati. Je pa jasno nekaj - Alex Ferguson je preživel in uspel v prvi vrsti zaradi svoje iznajdljivosti. Revolucionar namreč ni, je pa verjetno najbolj prilagodljiv človek v nogometnem svetu. Učil se je od svojih predhodnikov in nasprotnikov. In jih tudi presegel! Matt Busby, Ottmar Hitzfeld, Arrigo Sacchi, Johan Cruyff, Fabio Capello, Louis Van Gaal, Vicente Del Bosque... Seznam je zelo dolg. Vsi odlični in uspešni trenerji, ki pa so sčasoma izgubili svoje službe. Ferguson je ni in je, če tega ne bo sam želel, tudi ne bo. "
Bil je genij in je še vedno genij. V zgodovino se bo zapisal kot - genij," je prepričan Boby Charlton.
Ferguson se v vseh teh letih ni boril le z nasprotnimi moštvi, igralci in trenerji, bil je tudi številne bitke znotraj Manchester Uniteda. Začel je že zgodaj, ko je s klopi odslovil tedanjega voznika klubskega avtobusa, pred leti dobil spor z
Davidom Beckhamom, se uspešno spopadel s svojeglavim
Royem Keanom, ne dolgo tega pa kot zmagovalec končal tudi "bitko" z
Wayneom Rooneyjem.
(foto: Getty Images)
Delal pa je seveda tudi napake. Poraze je sprejemal z grenkobo v ustih, bil medijske vojne z novinarji, igralci in celo sodniki. Kupil je kar nekaj mačkov v žaklju, toda vsakega zgrešenega
Erica Djembo Djembo je kompenziral z genialnim nakupom denimo
Petra Schmeichla,
Erica Cantonaja,
Cristiana Ronalda in
Waynea Rooneyja. Ni pa naredil napake, ki je v trenerskem poslu zelo pogosta in pogosto tudi usodna - ni dovolil, da bi ga povozil čas. Preprosto, ko Alex Ferguson z Manchester Unitedom igra tekmo, ne vodi le ene, temveč kar dve ekipi. Prva je tista, ki je dejansko na igrišču, druga pa igra v njegovi glavi. V njej igrajo igralci, ki so bodočnost Manchester Uniteda. Po vseh teh letih igralci tako še vedno niso izčrpali njegovih idej, ravno nasprotno, Ferguson je tisti, ki s svojimi idejami izčrpava nove in nove igralce.
Menjavo generacij Ferguson izvaja že vrsto let povsem rutinsko in predvsem neboleče.
Ferguson je tako odlična mešanica
Joseja Mourinha, ki intenzivno dela za sedanjost in
Arsena Wengerja, ki s preciznim očesom skorajda vidi v prihodnost. Podkrepljen z nesporno bogatim strokovnim znanjem, psihološkimi prijemi, škotsko trmo in vztrajnostjo ter odločnostjo je preprosto
rojen zmagovalec.
Prihodnji mesec bo dopolnil okroglih 70 let. "
Upokojitev? Vse kar lahko rečem je, da se veselim prihodnjih 25 let," pravi in dodaja, da upokojitev ni zanj, saj je to pač stvar za stare ljudi. In medtem, ko njegovi nasprotniki obupujejo, saj dejstvo, da bo še vztrajal, pomeni, da bo vztrajal na vrhu, Ferguson
polaga temelje za naslednjih 25 let. Tudi v prihodnosti, ko ga v operativnem smislu ne bo več poleg, namreč želi imeti besedo. Služba v upravnem odboru kluba ga že čaka, njegov odhod s trenerske klopi pa bo tekel vzajemno s procesom iskanja naslednika, ki bo v roke dobil klub in moštvo v zelo dobri kondiciji. Vprašanje je le, kdo to bo. Jose Mourinho? Pep Guardiola? David Moyes? Kdorkoli že bo, služba bo njegova le, če bo prikimal Alex Ferguson,
oče novodobnega Manchester Uniteda.