Goljufija ali junaštvo?

Četrtfinalni par Urugvaj - Gana je marsikaterega površnega nogometnega navdušenca v petek zvečer, ob za zabavo "prime time" uri odgnal od televizijskega sprejemnika. Verjamem, da marsikdo, ki je danes videl ali pa prebral povzetek dogajanja na enem najbolj napetih obračunov na tem svetovnem prvenstvu, obžaluje svojo določitev. Urugvaj in Gana sta odigrala tekmo, ki bo odšla v zgodovino svetovnih prvenstev. Predvsem po zaslugi enega nogometaša - Luisa Suareza.

23-letni napadalec amsterdamskega Ajaxa, pravi stroj za doseganje zadetkov, sinoči ni raztrgal mreže ganskega vratarja Kingsona, kajti "zablestel" je v - zanj netipični - obrambi. Tik pred iztekom drugega podaljška, ko je Gana močno pritisnila proti vratom Urugvaja, je namreč v eni sami akciji dvakrat izbil žogo z golove črte. Prvič regularno, z nogo, drugič pa na zelo sporen način - z roko. Glavni sodnik srečanja, Portugalec Olegario Benquerenca, je ravnal v skladu s pravili in Suarezu, ki so ga nemudoma oblile solze, nemudoma pokazal rdeči karton ter pot v slačilnico, Gani pa enajstmetrovko za polfinale. To je največ, kar je sodnik lahko storil, izrabil je vse razpoložljive vzvode. Ker pa Gyan povsem upravičeno dosojene najstrožje kazni ni realiziral in ker je Gana po enajstmetrovkah izgubila že dobljeno srečanje, se je pojavila dilema. Bi moralo biti namerno igranje z roko, ki prepreči čisti zadetek, strožje kaznovano?


Ganci so prepričani, da zagotovo. Še več, prepričani so, da je poteza Suareza nešportna - razočarani branilec John Pantsil je po tekmi v navalu čustev bruhal jezne besede: "Ne verjamem, da bi kdo od nas storil kaj podobnega. Sodnik bi moral dosoditi zadetek." Luis Suarez s svojim spornim posredovanjem, za katerega so mnogi prepričani, da je popolnoma neetično in neprofesionalno, ni razhudil le 24 milijonov Gancev, temveč večino od skupno milijarde Afričanov, ki so sinoči družno stiskali pesti za svojega zadnjega predstavnika na svetovnem prvenstvu. Ganci so prepričani, da jih je Luis Suarez oropal zanje zgodovinskega nastopa v polfinalu. Največ podpore pri stališču, da so bili ogoljufani, so Ganci našli v Evropi, kjer kljub številnim aferam in nepravilnostim še vedno damo nekaj na "dostojanstvo" v igri. Toda mar ne bi v identični situaciji vsakdo od nas ravnal enako in, glede na gromozanski vložek, pozabil na fair-play?

Luis Suarez se je, ne glede, da se je vse skupaj zgodilo v hipu, dobro zavedal posledic svojega dejanja. Prejel je rdeči karton, moral je z igrišča, izgubil je pravico nastopa na naslednji tekmi, Gyan pa je dobil "popravni izpit" in "match žogo" za uvrstitev Gane v polfinale hkrati. Suarezu ni preostalo drugega. Podaljška je bilo praktično že konec, nedovoljeno igranje z roko pa edini način, da prepreči zanesljiv zadetek in poraz Urugvaja. Ker je Urugvaj na koncu zmagal, je Suarez, ki se je pač žrtvoval za moštvo, postal narodni junak in ne goljuf. Primer je drugačen kot tisti Thierryja Henryja pred meseci, v dodatnih kvalifikacijah za SP, ko sodnik njegovega igranja z roko tedaj ni videl oziroma ni želel videti, Benquerenca Suarezovo roko je in jo tudi ustrezno kaznoval.

Nedovoljeno posredovanje z roko, kateremu nikakor ne gre ploskati, je Suarez delno že plačal, delno ga pa še bo. Če z le eno tekmo prepovedi igranja, bo odločila Mednarodna nogometna zveza (FIFA), ki že preiskuje primer.

Sprememb pravil ne bo
FIFA pravil glede namernega igranja z roko, h katerim že pozivajo najbolj ogorčeni, zaradi primera Suarez zagotovo ne bo spremenila. Že sedaj je namerno igranje z roko sankcionirano z neposrednim rdečim kartonom, ki za seboj prinaša tudi prepoved igranja na naslednji tekmi oziroma tekmah. V Suarezovem primeru je kazen zelo ostra, kajti Suarez ne bo smel igrati na najpomembnejši tekmi svoje kariere. Ne pozabimo, Urugvaj na svetovnih prvenstvih le redko pride dlje od osmine finala. Toda naj Suarezovo igranje z roko ne postane distrakcija od bolj perečih težav nogometne igre, na katere je opozorilo to svetovno prvenstvo.

Primarna težava FIFA na tem svetovnem prvenstvu so številne napačne, če ne povsem zagrešene sodniške odločitve, od doseženih, a ne priznanih zadetkov, pa vse do več metrskih prepovedanih položajev. V primeru Luis Suarez sodniške napake ni bilo, pojavilo se je le vprašanje morale. Vprašanje, na katerega popolnega odgovora ne more dati nihče.