SP 2010: Vrhunci

Prvič v Afriki!
Nogomet se je prvič preselil v zibelko človeštva. Čeprav Južna Afrika nima tolikšnega znanja in izkušenj kot denimo Nemčija, so Afričani v logističnem in organizacijskem smislu pripravili prvenstvo, kateremu ne gre ničesar očitati. Na tem prvenstvu je bilo veliko čustev – od afriškega rajanja do pozdravov očeta naroda Nelsona Mandela do vseh fraz, ki jih je v zadnjih štirih tednih vzklikal ves svet. Oziroma kot bi rekli Južnoafričani – Ayoba! (odlično, izjemno)

Hrušč na stadionih
Bolj kot karkoli so mundijal zaznamovale vuvuzele. Še nikoli v zgodovini prvenstev navijanje ni bilo tako enolično, moteče in neprekinjeno, a takšna je pač afriška kultura. Vuvuzele so številni zasovražili do smrti, številni pa so jih tudi vzljubili. Ne dvomimo v to, da bo tudi v Evropi kdaj zabrenčalo iz trobente, ki je v Južni Afriki brez prestanka hrumela od uvodne do finalne tekme.

Jabulani
Jabulani ali "veselje" v jeziku zulu je žoga, ki je bila doslej v zgodovini svetovnih prvenstev deležna največje pozornosti. Njen let so preučevali celo znanstveniki NASA, zaradi njenega nepredvidljivega leta in hitrosti pa je padel tudi kakšen zadetek, ki z drugo žogo verjetno ne bi.



Malo spektakularnega nogometa
Po prvem krogu skupinskega dela se je marsikdo zgrozil nad nogometom, ki je bilo suhoparen kot še nikoli. V nadaljevanju se je slika sicer malce popravila, a zares "epskih" tekem, vrhunskih individualnih potez in ostalih krasot nogometne igre nismo videli. Južna Afrika je bila tudi smrt za stari dobri "dribling". Tokrat ni bilo "kolovrata" Ilhana Mansiza, "tunelov" Ronaldinha, preskokov Cuahtemoca Blanca, "driblanja od onemoglosti" Jaya-Jaya Okoche ali Denilsona, "fines" Zinedina Zidana itd. Škoda.

Paul
Ne govorimo o Paulu McCartneyju. Pravzaprav ne govorimo o homo sapiensu. Prva zvezda SP izven Južne Afrike je bila .. hobotnica! Najprej je manija zajela Nemčijo, nato Španijo in nato še cel svet. Paul iz Oberhausna je zadel vse pare in postal najbolj prepoznaven vrač in talisman tega prvenstva. Seveda vsem ni ustregel. Nekaj razjarjenih nemških navijačev je po zmagi Špancev v polfinalu predlagalo, naj Paul konča na krožnikih, no skupina španskih poslovnežev pa danes zanj nudi več kot 30.000 evrov.



Sodniške napake
Leta 2002 je svet pljuval čez Byrona Morena in Gamala Ghandourja, letos sta bila gneva deležna Roberto Rosseti in Urugvajec Jorge Larrionda. Leta 2002 se ni zgodilo ničesar, tokrat pa Sepp Blatter napoveduje radikalne spremembe. Govora je o uvedbi goal-line tehnologije, uvedbi šestih sodnikov in še marsičem. Po Južni Afriki sojenje zagotovo ne bo več takšno kot je bilo nekoč.

Francozi kot pokošena vojska
Vsako prvenstvo zbudi vsaj en epski prepir in razpad. Tokrat se je ta zgodil v Franciji, kjer je reprezentanca v domovini postala prepoznavna kot "merde". Igralci in selektor Raymond Domenech so komunicirali le še s psovkami, igralci niso hoteli trenirati, Nicolas Anelka je predčasno zapustil moštvo, Thierry Henry je moral na zagovor k predsedniku Nicolasu Sarkozyju, Raymond Domenech je bil zaslišan v spodnjem delu francoskega parlamenta … Pa naj še kdo reče, da je nogomet zgolj postranska zadeva!

CR, Messi, Rooney skupaj dosegli en gol
Trije največji nogometni zvezdniki, Cristiano Ronaldo, Lionel Messi in Wayne Rooney, so se domov vrnili s povešenimi glavami. Najdlje je na turnirju ostal Messi (do četrtfinala), skupaj pa so igralci, ki so za svoje klube lani skupaj zabili več kot 100 zadetkov, zabili en sam gol. Pa še tega proti Severni Koreji pri vodstvu s 6:0 …



Felipe Melo: Sramota nove Brazilije
Brazilski vezist Felipe Melo je po prvenstvu v Južni Afriki postal najbolj osovražen nogometaš prvenstva. Ne toliko zaradi tega, ker bi igral obupno slabo, temveč bolj zaradi tega, ker Brazilci v njem vidijo igralca, ki uteleša novo Brazilijo Carlosa Dunge. Atlet in garač omejenih tehničnih zmožnosti, igralec, ki v brazilski predstavi o nogometu ne obstaja.

Najlepši zadetki
Čeprav jabulani leti kot vojaški izstrelek, zares fantastičnih zadetkov ni bilo veliko. A nekaj jih bo vsekakor ostalo zapisanih v zgodovino. Denimo projektil Giovannija Van Bronckhorsta iz 38 metrov, Maiconov strel "a la Roberto Carlos", izstrelek Carlosa Teveza proti Mehiki, mojstrovina Davida Ville v padanju proti Hondurasu ali velemojstrska prosta strela Japonca Keisukeja Honde in Diega Forlana.

Slovenija trepetala, slavila in jokala
Za konec smo prihranili še najslajše. Edini pravi razlog, zaradi katerega Južne Afrike nikoli ne bomo pozabili. Zaradi Slovenije smo dobili dvotedenski praznik, zaradi nogometašev je Slovenija jokala in skakala do neba. Prešernov trg je bil znova nabit do zadnjega kotička in navkljub krivici vseh krivic in zadetku v 92. minuti je reprezentanca naši državi podarila največjo reklamo v naši zgodovini.