Predsednik NZS Aleksander Čeferin je eden tistih, od katerega se v smislu reševanja pereče problematike pričakuje največ. (foto: SPS)
Predsednik ZNPL Branko Florjanič je v enem od svojih zadnjih javnih nastopov hladnokrvno izjavil, da je najbolj primerna rešitev za Prvo ligo morda ta, da v prihodnje v njej igra le osem klubov. Njegova izjava je najmanj kontroverzna, če ne zelo sporna. Prvi človek združenja, ki naj bi (poudarek na naj bi) skrbelo za organizacijo, optimizacijo in napredek Prve lige, se poigrava z mislijo, da bi se Slovenija pridružila edinima dvema državama v Evropi, ki poznata ligo osmih klubov. Dame in gospodje, to sta nogometni "velesili" Andora in Armenija. In že smo pri jedru problema. Če tako misli prvi človek ZNPL-ja, ki ima v rokah vzvode, da nekaj spremeni, vendar se bo namesto tega očitno (pre)hitro vdal v usodo, potem je z našo Prvo ligo nekaj resnično hudo narobe. Smo mar kar naenkrat padli na raven Andore in Armenije? Država, ki je imela svojo reprezentanco dvakrat na svetovnem in enkrat na evropskem prvenstvu, ki igralce izvaža v ugledne evropske klube in ki zavoljo omenjenega premore več kot spodobno nogometno tradicijo, se z omenjenima preprosto ne more in ne sme primerjati. Primerjati pa se ne bi smela niti s Ciprom, ki ima le 800.000 prebivalcev, povprečno reprezentanco in zgolj povprečen izvoz najboljših nogometašev, a po drugi strani dobro organizirano ligo s klubi, katerih proračuni dosegajo pet in več milijonov evrov letno.
Tisti, ki v imenu gospodarske krize in domnevnega nezanimanja javnosti predlagajo ligo osmih klubov, se očitno ne zavedajo vseh slabosti, ki jih omenjena liga prinaša. Naj jih naštejem le nekaj: veliko število medsebojnih tekem istih klubov, manjša možnost za t.i. presenečenja, degradacija večnega derbija, razvrednotenje boja za evropske vstopnice in boja za obstanek ter skoraj zagotovo tudi t.i. playoff, ki se za zdaj ni prijel še nikjer. Pa še nekaj - z le osmimi klubi v Prvi ligi, ki je resnici na ljubo edini pravi poligon za razvoj mladih nogometašev, bo naglo padlo tudi število profesionalnih nogometašev, med katerimi bomo iskali potencialne reprezentante. Mar manj kot 100 profesionalnih nogometašev daje upanje, da bomo še kdaj videli SP ali EP? Ne le klube, z izginotjem Primorja, životarjenjem Mure, Krke, Triglava in ostalih izgubljamo celotne regije in generacije mladeničev, ki sčasoma opuščajo nogomet.
Pristojni prave volje za nujno potrebne spremembe na žalost še niso pokazali. A dejstvo je, da bo nadaljevanje trenutnega brezciljnega ustroja lige in že nekaj let trajajoče stagnacije le-te, prineslo le še več težav. Morda celo še manj klubov v Prvi ligi. Rešitve je zato potrebno poiskati hitro. Zelo hitro. Nisem pa prepričan, če je prav, da jih iščejo ljudje, ki so svoje glave doslej bojazljivo tiščali v pesek in posledično - hote ali nehote - s svojim (ne)delom pripomogli k temu, da je Prva liga stopila na prag amaterizma. Če želimo profesionalno nogometno ligo, potem moramo poskrbeti, da jo bodo vodili profesionalci. Tako na kot tudi izven igrišč.