(foto: SPS)
Po 20 odigranih krogih, 16 krogov pred koncem sezone, je v Prvi ligi jasnega že marsikaj. Predvsem to, kdo bo prvak. Maribor namreč nezadržno drvi proti svojemu desetemu naslovu, ki se mu je močno približal predvsem po zaslugi impresivne serije osmih zmag in enega remija na zadnjih devetih tekmah. Mariborčani so tako uspešno in morda tudi proti pričakovanjem prebrodili kritično obdobje, v katerem naj bi bili zaradi nastopanja v ligi Europa dodatno obremenjeni in posledično tudi najbolj šibki. Pa niso oziroma niso bili. V zadnjih tednih je mariborska prednost pred Olimpijo, ki je v nekem obdobju dejansko bila ogrožena, namreč še narasla, minuli konec tedna na velikih 12 točk, kar je že prednost, ki bi znala zadostovati za ubranitev naslova. Olimpija zanj, po doslej prikazanem, v letošnji sezoni še ni zrela. Manjka ji kvalitete, vse preveč je odvisna od dobre forme Dareta Vršiča, pa tudi kvantitete. Ena od pomembnih odlik Maribora je namreč dolga klop, ki je ob težavah Olimpije s poškodbami to jesen bržkone odigrala celo ključno vlogo, še pomembnejšo pa utegne odigrati januarja - v Mariboru bodo dogajanje na igralski tržnici spremljali precej bolj mirno kot v Ljubljani.
Že po 20 krogih pa je precej jasno tudi to, kdo bo letošnjo sezono končal na zadnjem mestu. Kranjski Triglav po solidnem začetku sezone kljub zanesenjaštvu trenerja in igralcev čuti posledice brezvladja in že dolgo prisotnega mačehovskega odnosa lokalne skupnosti. Od zadnje zmage Kranjčanov so minili že trije meseci, zaostanek za predzadnjo Nafto, ki je denimo nedavno premagala celo Rudar in Domžale, znaša že devet točk in če se v Kranju spomladi ne bo zgodila revolucija, bo zadnje mesto ostalo rezervirano za Triglav. Gorenjci, ki so v preteklosti vzgojili številne odlične nogometaše, nekateri med njimi uspešno nastopajo za člansko reprezentanco, pa bodo znova preveč lahkomiselno ostali brez predstavnika v Prvi ligi.
ZNPL in NZS na potezi
Jesenski del prvenstva, ki se prihodnji konec teden poslavlja, pa je prinesel še eno potrditev - (eksistenčne) težave so ostale. Čeprav so pred začetkom sezone govoričili in obljubljali drugače, pristojni na Združenju prvoligašev in Nogometni zvezi Slovenije (NZS) po polovici sezone niso storili še ničesar, da se scenarij iz lanske sezone, ko se je podhranjena liga 10 krpala za vsako ceno, ne bi ponovil. Podajanje lige, ki je temelj tudi precej bolj čislane reprezentance, med ZNPL in NZS slovenskemu klubskemu nogometu, ki vsakodnevno izgublja na ugledu in kakovosti, zgolj škodi. Liga brez generalnega pokrovitelja, brez lastne televizijske oddaje in, kar je še najbolj zaskrbljujoče, brez jasne vizije razvoja, ostaja prepuščena sama sebi oziroma zanesenjaštvu posameznikov ter mizernim interesom gospodarstva. Pasivnost tistih, ki imajo škarje in platno v svojih rokah, se bo vsaj ob koncu sezone za kratko sicer morala končati. "Kurativa" bo za obstoj bolehne lige 10, ki ji praktično v vsakem trenutku grozi smrt, verjetno namreč znova nujna. Toda mar ne bi bilo bolje, če bi že enkrat za vselej začeli s pravo "preventivo"?