(foto: SPS)
Slovenski nogometni prvoligaši so na burno volilno nedeljo končali prvi del letošnje sezone. Za njimi je 21 napornih krogov, ki pa so, žal znova, bolj kot njihove noge izčrpali njihove možgane. Zadnjih nekaj sezon je pač tako, da je psihološka bitka za golo preživetje, z izjemo dominantnega in v Evropo segajočega Maribora ter nestabilne Olimpije, tekmovalno plat še enkrat več potisnila precej ob stran. Proračuni klubov se tudi v letošnji sezoni namreč še naprej nevarno nižajo, celo do te mere, da je sredstev, ki bi vsaj zasilno poganjala profesionalne ekipe, marsikje že premalo. Nič čudnega torej, da je zimski premor za večino klubov prišel kot naročen.
Igralci zdaj odhajajo na dolg počitek, med katerim jih bo veliko v tujini iskalo nove, profesionalnih nogometašev vredne pogodbe, verjetno pa se bo znova našel tudi kdo, ki bo lačnih ust razočaran predčasno končal svojo športno pot. Od obljub se dandanes pač ne da živeti. Vodstva klubov pa ne bodo počivala, temveč bodo tudi to zimo vztrajno trkala na zaprta vrata podjetij, ki zaradi mačehovskega odnosa države niso stimulirana za vlaganje v profesionalni šport. Polprofesionalizem, če ne v nekaterih primerih celo goli amaterizem, ravno zaradi brezbrižnosti na ravni države že nekaj časa nista več le prežeča nevarnost, temveč, če si to priznamo ali ne, vse bolj kruta realnost slovenskega nogometnega vsakdana.
Še sreča, da upanje umre zadnje. Nogomet združuje in bo še naprej združeval. Glede na to, da so minulo nedeljo precej več ljudi kot prvoligaški nogomet v boju za boljši jutri združile predčasne parlamentarne volitve, je morda prav v spremembi na čelu izvršne državne oblasti moč iskati rešilno bilko. Na državno pomoč se zapostavljeni in podcenjeni slovenski nogomet kaj prida seveda ne more zanašati, je pa novi mandatar vsaj velik športni zanesenjak, zato lahko vsaj upamo. Morda pa bo vsaj on, če že tisti pred njim tega niso zmogli oziroma želeli, zmogel toliko zdrave pameti ter razuma in bo podrl nesmiselne zakonske ovire, ki slovenskemu nogometu preprečujejo dostop do kapitala, ki ga sam soustvarja (stavniški in pivovarski denar). V tem pogledu smo namreč ne le evropski, temveč svetovni fenomen.