Motta pokopal bledo Slovenijo

Sloveniji ni uspelo. Šesta tekma z Italijo se je razpletla proti slovenskim pričakovanjem. Z morda najmočnejšo slovensko reprezentanco, ki se je kdaj pomerila z zahodnimi sosedi, Matjažu Keku ni uspelo vknjižiti tretje medsebojne zmage. Kljub pozitivno nastrojeni atmosferi in polnim Stožicam slovensi nogometaši nocoj niso igrali tako, kot smo bili pri njih v zadnjem času vajeni. Italijani so namreč nadzorovali potek večjega dela nocojšnjega srečanja, bili več pri žogi in si pripravili precej več priložnosti. Izkoristili so le eno, in sicer je upe Slovenije na nov veliki skalp pokopal Brazilec v italijanskih vrstah - Thiago Motta.

Začeli agresivno, a (pre)kmalu popustili
Naši nogometaši so prvi polčas začeli po pričakovanjih in željah glasnih navijačev in občutno preglasnega uradnega napovedovalca, saj so po prvem sodnikovem žvižgu krenili odločno v dvoboj s štirikratnimi svetovnimi prvaki. Milivoje Novakovič in Zlatko Dedič sta pritiskala na zanesljivo zadnjo vrsto Italije in jo skušala zmesti predvsem s hitrimi "pobegi" po dolgih podajah soigralcev. Prvo resno priložnost na tekmi so imeli Italijani, ki so v prvem polčasu igrali zanesljivo in brez večjih napak, predvsem pa brez nervoze, po kateri je dišalo v naši reprezentanci. No, njihova napaka, vsaj s stališča selektorja Prandellija, je bila ta, da so zapravili kar nekaj lepih priložnost. V 10. minuti je dober poizkus Montoliva mojstrsko ubranil Handanovič. To žal je bil to le prvi od »prepihov« v naši zadnji vrsti, ki se je v prvem polčasu kar nekajkrat znašla v težavah. V 17. minuti je bilo znova vroče, a sta Cesar in Jokič nekako uspela razčistiti. Šest minut pozneje je temperatura pred slovenskim golom skorajda dosegla vrelišče, a je Aquilani k sreči zadel le zunanji del vratnice.

Italijanska reprezentanca je bila v prvem polčasu boljši nasprotnik, njeni nogometaši se peklenske atmosfere v Stožicah niso prestrašili. Še, ko je zadišalo po kakšnem protinapadu Slovenije, so Italijani igro pametno prekinjali s prekrški, po potrebi tudi grobimi. Slovenska reprezentanca kljub dejstvu, da je bila nocoj domačin, svoje značilne igre ni uspela razviti. A vsaj eno lepo priložnost je vendarle imela. V 25. minuti je z razdalje dobro sprožil kapetan Robert Koren, a je Buffon njegov poizkus zaustavil. Vratar Juventusa se v prvem polčasu ni prepotil. Precej bolj nervozen je bil na drugi strani Handanovič, ki je v 35. minuti znova trepetal za svoja vrata. Hitra dvojna podaja Italijanov na levi strani je žogo pripeljala v slovenski kazenski prostor, naše obrambe ni bilo nikjer, a je slovenska mreža vseeno ostala nedotaknjena. Lahko rečemo, na srečo. Tako je bilo tudi v 40. minuti, ko je v kazenskem prostoru do žoge skorajda prišel nevarni Pazzini, a je slovenska obramba okroglo usnje izbila iz kazenskega prostora. Prvi polčas, v katerem je v naših vrstah največ borbenosti, ne pa tudi znanja pokazal Andraž Kirm, se je (za Slovenijo srečno) končal z rezultatom 0:0.


Brez menjav in hiter zadetek
Selektorja ob polčasu nista menjala. S to potezo je presenetil predvsem Matjaž Kek, ki bi v igri vsekakor potreboval malce več svežine, kar je postalo jasno kmalu, ko so se nogometaši vrnili na zelenico. Gostje so namreč znova pritisnili, žogo zlahka držali v posesti in nanizali tri lepe priložnosti. Toda Slovenija je imela Samirja Handanoviča. Vratar Udineseja je ubranil kar tri zaporedne poizkuse Italijanov in znova rešil slovenska vrata. Slovenija se je znova čudežno izvlekla. Matjaž Kek je nato menjal, požrtvovalnega in izmučenega Dediča, ki je pretekel veliko, a se neuspešno boril z robustno italijansko obrambo, je zamenjal Zlatan Ljubijankič. In že takoj imel priložnost. Zaključil je namreč protinapad po podaji nocoj občutno premalo vidnega Valterja Birse, ko je streljal povsem z desne strani, Buffon pa je njegov poizkus ubranil. Italiji se seveda ni nikamor mudilo. Podkrepljeni s kar nekaj priložnostmi so varovanci Cesareja Prandellija nadzorovali potek igre.


Motta utišal Stožice in kaznoval nemočno Slovenijo
Prav zaradi tega se v 68. minuti tudi niso preveč vznemirili, ko so slovenski nogometaši izvedli enega od redkih konkretnih napadov. Žoga po strelu Andraža Kirma je namreč končala visoko pod oblaki. V 70. minuti nova menjava v slovenski reprezentanci. Tokrat prisilna. Poškodovanega desnega bočnega nogometaša Miša Brečka je zamenjal Palermov branilec Siniša Andjelkovič. V 74. minuti pa šok. Glede na prikazano morda celo ne tako veliko presenečenje, pa vendarle. Italijani so znova prišli v slovenski kazenski prostor, žogo pa je za hrbet odličnega Handanoviča, ki Slovenije večno pač ni mogel reševati, pospravil Interjev vezist Thiago Motta, sicer naturalizirani Italijan. Niti prejeti zadetek, niti Josip iličič, ki je vstopil namesto nocoj nerazpoloženega Valterja Birse, nista prebudila naših. Kot da bi bile njihove noge preprosto pretežke.

Agresivnosti z začetka tekme ni bilo nikjer več, podaje so bile vse prevečkrat nenatančne, streli prešibki, nasprotni branilci pa premočni. Selektor Kek je svojim nogometašem vseskozi signaliziral, naj vendarle stopijo bliže nasprotnikom in se postavijo v bolj ofenzivno držo, a to ni pretirano zaleglo. Slovenija v drugem polčasu preprosto ni dajala vtisa, da lahko premaga Buffona. Prosti strel Josipa Iličiča v 89. minuti, po katerem je Slovenija sicer dobila le kot, je znova prižgal plamen upanja, ki pa je kaj kmalu ugasnil. (Nemočna) Slovenija - (čvrsta) Italija, 0:1.