Žigić ukradel zmago

Slovenska reprezentanca je opravila s prvim gostovanjem v kvalifikacijskem ciklusu za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Težko gostovanje na beograjski Marakani, kamor je iz Slovenije reprezentanco prišlo vzpodbujat več tisoč navijačev, je reprezentanca Matjaža Keka preživela. Bila je sicer na pragu velike zmage, ki jo je skorajda prinesel povratnik med strelce Milivoje Novakovič, vendar so Srbi preko Nikole Žigića izid izenačili.

Začetek težko pričakovane tekme v Beogradu, kamor se je podalo več tisoč Slovencev, je minil ob salvah žvižgov najprej srbskih navijačev, ki so izžvižgali slovensko himno, nato pa še ob žvižgih naših navijačev, ki so Srbom vrnili milo za drago. Vse prej kot prijateljski začetek prvega gostovanja slovenske reprezentance na Marakani, ki nocoj niti slučajno ni bila razprodana. Srbski selektor Radomir Antić, ki je tudi tokrat sedel na tribuni, je presenetil z izborom igralcev v začetni enajsterici, v kateri presenetljivo ni bilo Miloša Krasića, Matjaž Kek na drugi strani je v primerjavi s petkovo tekmo v konico napada postavil Zlatka Dediča, zanimivo, Tima Matavža pa posadil na tribuno.



Pričakovanega začetnega pritiska srbske reprezentance v uvodnih minutah srečanja nismo videli, ravno nasprotno, pobudo so od prve minute prevzeli naši nogometaši, žal pa ni dolgo trajal. V osmi minuti so Srbi prebili začetno živčnost, z razdalje je udaril mladi Zdravko Kuzmanović, a na srečo je Samir Handanovič dobro posredoval in žogo odbil v kot. Srbi so obrambo Slovenije prebijali predvsem po levi strani, kjer sta dobro kombinirala Aleksandar Luković in hitri Milan Jovanović, ki se je v deseti minuti znašel skorajda sam pred Handanovičem, ki je uspel razčistiti. Naša reprezentanca v prvem delu igre, ki po kakovosti nikakor ni navdušil, ni prihajala do priložnosti. V 19. minuti je Andraž Kirm po svojem značilnem prodoru po levi strani v sredini lepo našel Zlatka Dediča, a je slednji zgrešil vrata vratarja Djuričića. Zlatko Dedič, ki v prvem polčasu ni dobil veliko žog, znova ni zadel cilja v 27. minuti. Na drugi strani niso navdušili niti Srbi, ki z enim igralcem v konici napada, Nikolo Žigićem, niso pretirano ogrožali Handanoviča. Žigić je imel morda najlepšo priložnost Srbije v prvem polčasu v 30. minuti srečanja, ko je z glavo žogo želel poriniti v mrežo, a mimo zanesljivega Handanoviča ni šlo. Prvi polčas ni navdušil, obe reprezentanci sta se tekme lotili skrajno previdno, brez pretiranega tveganja.



V srbski reprezentanci je na začetku drugega polčasa prišlo do menjave. V igro je namesto Zorana Tošića vstopil Miloš Krasić, ki je v 52. minuti resno zapreti, potem ko je izvedel mini slalom mimo naše obrambne vrste in se prebil vse do desne vratnice Samirja Handanoviča, ki je odlično posredoval in novopečenemu nogometašu Juvetnusa mojstrsko ukradel žogo. Valter Birsa je nekaj trenutkov pred tekmo mojstrsko ukradel žogo na desni strani, lepo podal v sredino do Novakoviča, ki bi jo moral zgolj potisniti v mrežo, a je preveč okleval in srbska obramba je onemogočila njegov poizkus. Slovenija je počasi stopnjevala svojo igro, imela žogo več v svoji posesti in v 64. minuti je prišla nagrada. Andraž Kirm je z leve strani podal mojstrski predložek na drugo vratnico, kjer je bil na pravem mestu Milivoje Novakovič in tako po tekmi s San Marinom znova zadel na kvalifikacijski tekmi. Slovenski navijači, ki so v določenem trenutku preglasili anemično domače občinstvo, so zapadli v delirij. Domača reprezentanca je bila brez rešitev. Slovenska vrata so bila varna, dlje kot do roba kazenskega prostora Srbi namreč niso prihajali. Slovenska reprezentanca je žogo držala v svojih nogah, s perfektnim tehničnim znanjem je na desni strani blestel predvsem Valter Birsa. Srbija, od katere so domači navijači pričakovali in zahtevali zmago, je imela v 75. minuti zelo lepo priložnost, Kuzmanović se je sam znašel pred padajočim Handanovičem, nastreljal je prazno mrežo in tudi dežurnega čuvaja Boštjana Cesarja, ki je žogo preprečil pot v mrežo. Veliko olajšanje za Slovenijo.



Tako kot tudi v 82. minuti, ko je slovenska obramba žogo nerodno izbijala in je do nje prišel Danko Lazović, ki ga je oviral Matej Mavrič, ravno dovolj, da sodnik ni dosodil najstrožje kazni. Srbija je iz te akcije, v kateri je močno zadišalo po zadetku, izvlekla le kot. Na žalost v naslednji nevarni akciji Srbije nismo doživeli podobnega scenarija, temveč najhujšega. Antonio Rukavina je z desne strani lepo podal v kazenski prostor, kjer je našel lovca na visoke žoge Nikolo Žigića, dotlej nevidnega napadalca srbske reprezentance, ki z neposredne bližine preprosto ni mogel zgrešiti. Po doseženem zadetku je srbska reprezentanca krenila po zmago. Dvoboj na igrišču, ki je bil vse prej kot prijateljski, se je odvijal tudi na tribunah, ki so zahtevale zmago domačih, sektor, v katerem so bili slovenski navijači, pa je glasno bodril Kekove varovance. Kljub ofenzivi Srbije se rezultat do konca srečanja ni spremenil, kljub nekaterim dih jemajočim situacijam pred golom Samirja Handanoviča je ostalo pri izidu 1:1 in delitvi točk. Slogan "kdor ne skače, ni Slovenc" pa je kljub zamujeni priložnosti za veliko in dragoceno zmago tudi še nekaj minut po zadnjem sodnikovem žvižgu odmeval s tribun Marakane, na kateri se je Slovenija po bolečem porazu proti Severni Irski znova vrnila med glavne "playerje" v svoji kvalifikacijski skupini.